Kemija

Odkrivanje kobalta


Odkrivanje kobalta

  • Forum
  • pomoč
  • Informacije o izdelku
  • Kontakt
  • o nas
  • Obiščite angleško spletno stran
  • kemija
  • biokemija
  • fizika
  • matematika
  • lekarna
  • Raziskave in uporaba
  • Slovar
  • Lastnosti
  • kemija
    • Splošna kemija
    • Anorganska kemija
    • Organska kemija
    • Fizikalna kemija
    • Analitična kemija
    • tehnična kemija
    • Makromolekularna kemija
    • Teoretična kemija
    • Kemijske informacije
    • Kemoinformatika
    • toksikologija
  • Anorganska kemija
    • Kemija elementov
    • Knjižnica povezav
    • Kvalitativna analiza
    • Simetrija in struktura
    • Kompleksi
    • Homogena kataliza
  • Kvalitativna analiza
  • Odkrivanje kobalta

miška

1. korak

priprava

  • E-naslov
  • Natisni
  • gor
  • Povratne informacijeFeedback
  • Avtorske pravice © 1999-2016 Wiley Information Services GmbH. Vse pravice pridržane.
  • odtis
  • Pogoji

Kobalt

kobalt, prej kobalt, Co, Element podskupine VIII periodnega sistema & # 8211 skupine železa & # 8211 ali skupine št. 9 dolgoperiodskega sistema, atomsko število 27. Kobalt ima elektronsko konfiguracijo [Ar] 3d 7 4s 2 in v naravi je sestavljen iz 100 % izotopa

. Pojavlja se v dveh modifikacijah, & # 945- (heksagonalno najbližje) in & # 946-kobalt (kubično najbližje pakiranje krogel). Obrazec & # 946, ki se pretvori v obliko & # 945 pri 417 & # 176 C, pa lahko obstaja tudi pri sobni temperaturi, saj pretvorba poteka zelo počasi. To dejstvo je treba upoštevati pri določanju in interpretaciji fizikalnih lastnosti. Kobalt se uporablja kot komponenta zlitine za proizvodnjo korozijsko in toplotno odpornih zlitin (plinske turbine). Ker je kobalt feromagneten, se uporablja za izdelavo magnetnih zlitin kot npr Alnico (aluminij-nikelj-kobalt). Ti trajni magneti so do 25-krat močnejši od magnetov iz jekla. Izotop

se uporablja kot vir sevanja, ker je veliko cenejši od radija. [AFM]

kobalt 1: Pomembni izotopi.

0 55,939841 77,7 d Tracer
57 Co 0 56,936294 271 d Tracer
58 Co 0 57,935755 70,91 d Tracer
59 Co 100 58,933198 stabilen NMR
60 Co 0 59,933819 5.272 a Tracer

kobalt 2: Splošne, kemične in trdne lastnosti.

58,9332
Gostota [gcm -3] 8,76-8,93
Molarni volumen [cm 3] 6,62
Oksidacijsko število Co-I & # 8211 Co V
Fotoelektrično delo [eV] 5,00
Debye temperatura [K] 445
Kristalna struktura
& # 160 & # 945-Co
& # 160 & # 949-Co

kdp
hdp
Mrežna konstanta [nm]
a = 0,35441
a = 0,2507 c = 0,4069
& # 220 temperatura prehoda
T (& # 945

& # 949) = 690 K
Vesoljska skupina
& # 160 & # 945-Co
& # 160 & # 949-Co

Fm3m
P63/ mmc

kobalt 3: Toplotne in elektromagnetne lastnosti.

382,47
fuzijska entalpija [kJmol -1] 15,49
Toplotna prevodnost [Wm -1 K -1] 100
Specifična toplota [kJkg -1 K -1] 0,456
Toplotni koeficient linearne ekspanzije [10 -6 K -1] 13,36
Specifični upor [10 -8 & # 937m] 6,24
Curiejeva temperatura [K] 1404
paramagnetno [K] 1403-1428
Specifična magnetna občutljivost feromagnetno

kobalt 4: Atomske in jedrske fizikalne lastnosti.

Mnenje bralcev

Če imate kakršne koli pripombe na vsebino tega članka, lahko obvestite uredništvo po elektronski pošti. Vaše pismo smo prebrali, vendar vas prosimo za razumevanje, da ne moremo odgovoriti na vsako.

Osebni zvezek I in II

Silvia Barnert
dr. Matija Delbrück
dr. Reinald sladoled
Natalie Fischer
Walter Greulich (urednik)
Carsten Heinisch
Sonja Nagel
dr. Gunnar Radons
MS (optika) Lynn Schilling-Benz
dr. Joachim Schüller

Christine Weber
Ulrich Kilian

Avtorjeva okrajšava je v oglatih oklepajih, številka v okroglih oklepajih je številka predmetnega področja, seznam predmetnih področij je v predgovoru.

Katja Bammel, Berlin [KB2] (A) (13)
Prof. dr. W. Bauhofer, Hamburg (B) (20, 22)
Sabine Baumann, Heidelberg [SB] (A) (26)
dr. Günther Beikert, Viernheim [GB1] (A) (04, 10, 25)
Prof. dr. Hans Berckhemer, Frankfurt [HB1] (A, B) (29)
Prof. dr. Klaus Bethge, Frankfurt (B) (18)
Tamás S. Biró, Budimpešta [TB2] (A) (15)
dr. Thomas Bührke, Leimen [TB] (A) (32)
Angela Burchard, Ženeva [AB] (A) (20, 22)
dr. Matthias Delbrück, Dossenheim [MD] (A) (12, 24, 29)
dr. Wolfgang Eisenberg, Leipzig [WE] (A) (15)
dr. Frank Eisenhaber, Heidelberg [FE] (A) (27 esejev Biofizika)
dr. Roger Erb, Kassel [RE1] (A) (33)
dr. Angelika Fallert-Müller, Groß-Zimmer [AFM] (A) (16, 26)
dr. Andreas Faulstich, Oberkochen [AF4] (A) (Esej Adaptive Optics)
Prof. dr. Rudolf Feile, Darmstadt (B) (20, 22)
Stephan Fichtner, Dossenheim [SF] (A) (31)
dr. Thomas Filk, Freiburg [TF3] (A) (10, 15)
Natalie Fischer, Dossenheim [NF] (A) (32)
Prof. dr. Klaus Fredenhagen, Hamburg [KF2] (A) (Esej Algebraična kvantna teorija polja)
Thomas Fuhrmann, Heidelberg [TF1] (A) (14)
Christian Fulda, Heidelberg [CF] (A) (07)
Frank Gabler, Frankfurt [FG1] (A) (22 sistemov za obdelavo podatkov eseja za prihodnje visokoenergijske in težke ionske eksperimente)
dr. Harald Genz, Darmstadt [HG1] (A) (18)
Michael Gerding, Kühlungsborn [MG2] (A) (13)
Andrea Greiner, Heidelberg [AG1] (A) (06)
Uwe Grigoleit, Göttingen [UG] (A) (13)
Prof. dr. Michael Grodzicki, Salzburg [MG1] (A, B) (01, 16 esej, funkcionalna teorija gostote)
Prof. dr. Hellmut Haberland, Freiburg [HH4] (A) (Esej fizika grozdov)
dr. Andreas Heilmann, Chemnitz [AH1] (A) (20, 21)
Carsten Heinisch, Kaiserslautern [CH] (A) (03)
dr. Hermann Hinsch, Heidelberg [HH2] (A) (22)
Jens Hoerner, Hannover [JH] (A) (20)
dr. Dieter Hoffmann, Berlin [DH2] (A, B) (02)
Renate Jerečič, Heidelberg [RJ] (A) (28)
dr. Ulrich Kilian, Hamburg [Združeno kraljestvo] (A) (19)
Thomas Kluge, Mainz [TK] (A) (20)
Achim Knoll, Strasbourg [AK1] (A) (20)
Andreas Kohlmann, Heidelberg [AK2] (A) (29)
dr. Barbara Kopff, Heidelberg [BK2] (A) (26)
dr. Bernd Krause, Karlsruhe [BK1] (A) (19)
Ralph Kühnle, Heidelberg [RK1] (A) (05)
dr. Andreas Markwitz, Dresden [AM1] (A) (21)
Holger Mathiszik, Bensheim [HM3] (A) (29)
Mathias Mertens, Mainz [MM1] (A) (15)
dr. Dirk Metzger, Mannheim [DM] (A) (07)
dr. Rudi Michalak, Warwick, UK [RM1] (A) (23)
Helmut Milde, Dresden [HM1] (A) (09 Esej Akustika)
Guenter Milde, Dresden [GM1] (A) (12)
Maritha Milde, Dresden [MM2] (A) (12)
dr. Christopher Monroe, Boulder, ZDA [CM] (A) (Esej Atomske in ionske pasti)
dr. Andreas Müller, Kiel [AM2] (A) (33 esejev vsakdanje fizike)
dr. Nikolaus Nestle, Regensburg [NN] (A) (05)
dr. Thomas Otto, Ženeva [TO] (A) (06 Esej Analitska mehanika)
Prof. dr. Harry Paul, Berlin [HP] (A) (13)
Kand. Phys. Christof Pflumm, Karlsruhe [CP] (A) (06, 08)
Prof. dr. Ulrich Platt, Heidelberg [UP] (A) (Esej Atmosfera)
dr. Oliver Probst, Monterrey, Mehika [OP] (A) (30)
dr. Roland Andreas Puntigam, München [RAP] (A) (14 esejev Splošna teorija relativnosti)
dr. Gunnar Radons, Mannheim [GR1] (A) (01, 02, 32)
Prof. dr. Günter Radons, Stuttgart [GR2] (A) (11)
Oliver Rattunde, Freiburg [OR2] (A) (16 esejev fizika grozdov)
dr. Karl-Henning Rehren, Göttingen [KHR] (A) (Esej Algebraična kvantna teorija polja)
Ingrid Reiser, Manhattan, ZDA [IR] (A) (16)
dr. Uwe Renner, Leipzig [UR] (A) (10)
dr. Ursula Resch-Esser, Berlin [URE] (A) (21)
Prof. dr. Hermann Rietschel, Karlsruhe [HR1] (A, B) (23)
dr. Peter Oliver Roll, Mainz [OR1] (A, B) (04, 15 razdelitev esejev)
Hans-Jörg Rutsch, Heidelberg [HJR] (A) (29)
dr. Margit Sarstedt, Newcastle upon Tyne, UK [MS2] (A) (25)
Rolf Sauermost, Waldkirch [RS1] (A) (02)
Prof. dr. Arthur Scharmann, Giessen (B) (06, 20)
dr. Arne Schirrmacher, München [AS5] (A) (02)
Christina Schmitt, Freiburg [CS] (A) (16)
Kand. Phys. Jörg Schuler, Karlsruhe [JS1] (A) (06, 08)
dr. Joachim Schüller, Mainz [JS2] (A) (10 esejev analitična mehanika)
Prof. dr. Heinz-Georg Schuster, Kiel [HGS] (A, B) (11 esejev kaos)
Richard Schwalbach, Mainz [RS2] (A) (17)
Prof. dr. Klaus Stierstadt, München [KS] (A, B) (07, 20)
Cornelius Suchy, Bruselj [CS2] (A) (20)
William J. Thompson, Chapel Hill, ZDA [WYD] (A) (Esej računalniki v fiziki)
dr. Thomas Volkmann, Köln [TV] (A) (20)
dipl.-geofiz. Rolf vom Stein, Köln [RVS] (A) (29)
Patrick Voss-de Haan, Mainz [PVDH] (A) (17)
Thomas Wagner, Heidelberg [TW2] (A) (29 esejsko vzdušje)
Manfred Weber, Frankfurt [MW1] (A) (28)
Markus Wenke, Heidelberg [MW3] (A) (15)
Prof. dr. David Wineland, Boulder, ZDA [DW] (A) (Esej Atomske in ionske pasti)
dr. Harald Wirth, Saint Genis-Pouilly, F [HW1] (A) (20) Steffen Wolf, Freiburg [SW] (A) (16)
dr. Michael Zillgitt, Frankfurt [MZ] (A) (02)
Prof. dr. Helmut Zimmermann, Jena [HZ] (A) (32)
dr. Kai Zuber, Dortmund [KZ] (A) (19)

dr. Ulrich Kilian (odgovorni)
Christine Weber

Priv.-Doz. dr. Dieter Hoffmann, Berlin

Avtorjeva okrajšava je v oglatih oklepajih, številka v okroglih oklepajih je številka predmetnega področja, seznam predmetnih področij je v predgovoru.

Markus Aspelmeyer, München [MA1] (A) (20)
dr. Katja Bammel, Cagliari, I [KB2] (A) (13)
Doz. Hans-Georg Bartel, Berlin [HGB] (A) (02)
Steffen Bauer, Karlsruhe [SB2] (A) (20, 22)
dr. Günther Beikert, Viernheim [GB1] (A) (04, 10, 25)
Prof. dr. Hans Berckhemer, Frankfurt [HB1] (A, B) (29)
dr. Werner Biberacher, Garching [WB] (B) (20)
Tamás S. Biró, Budimpešta [TB2] (A) (15)
Prof. dr. Helmut Bokemeyer, Darmstadt [HB2] (A, B) (18)
dr. Ulf Borgeest, Hamburg [UB2] (A) (Esej kvazarji)
dr. Thomas Bührke, Leimen [TB] (A) (32)
Jochen Büttner, Berlin [JB] (A) (02)
dr. Matthias Delbrück, Dossenheim [MD] (A) (12, 24, 29)
Karl Eberl, Stuttgart [KE] (A) (Esej Epitaksija z molekularnim žarkom)
dr. Dietrich Einzel, Garching [DE] (A) (20)
dr. Wolfgang Eisenberg, Leipzig [WE] (A) (15)
dr. Frank Eisenhaber, Dunaj [FE] (A) (27)
dr. Roger Erb, Kassel [RE1] (A) (33 esej Optični pojavi v atmosferi)
dr. Christian Eurich, Bremen [CE] (A) (Esej nevronske mreže)
dr. Angelika Fallert-Müller, Groß-Zimmer [AFM] (A) (16, 26)
Stephan Fichtner, Heidelberg [SF] (A) (31)
dr. Thomas Filk, Freiburg [TF3] (A) (10, 15 esej teorija perkolacije)
Natalie Fischer, Walldorf [NF] (A) (32)
dr. Harald Fuchs, Münster [HF] (A) (Esejska skenirna sonda mikroskopija)
dr. Thomas Fuhrmann, Mannheim [TF1] (A) (14)
Christian Fulda, Hannover [CF] (A) (07)
dr. Harald Genz, Darmstadt [HG1] (A) (18)
Michael Gerding, Kühlungsborn [MG2] (A) (13)
Prof. dr. Gerd Graßhoff, Bern [GG] (A) (02)
Andrea Greiner, Heidelberg [AG1] (A) (06)
Uwe Grigoleit, Weinheim [UG] (A) (13)
Prof. dr. Michael Grodzicki, Salzburg [MG1] (B) (01, 16)
Gunther Hadwich, München [GH] (A) (20)
dr. Andreas Heilmann, Halle [AH1] (A) (20, 21)
Carsten Heinisch, Kaiserslautern [CH] (A) (03)
dr. Christoph Heinze, Hamburg [CH3] (A) (29)
dr. Marc Hemberger, Heidelberg [MH2] (A) (19)
Florian Herold, München [FH] (A) (20)
dr. Hermann Hinsch, Heidelberg [HH2] (A) (22)
Priv.-Doz. dr. Dieter Hoffmann, Berlin [DH2] (A, B) (02)
dr. Georg Hoffmann, Gif-sur-Yvette, FR [GH1] (A) (29)
dr. Gert Jacobi, Hamburg [GJ] (B) (09)
Renate Jerečič, Heidelberg [RJ] (A) (28)
dr. Catherine Journet, Stuttgart [CJ] (A) (Esej nanocevke)
Prof. dr. Josef Kallrath, Ludwigshafen, [JK] (A) (04 Esej Numerične metode v fiziki)
Priv.-Doz. dr. Claus Kiefer, Freiburg [CK] (A) (14, 15 Esej Kvantna gravitacija)
Richard Kilian, Wiesbaden [RK3] (22)
dr. Ulrich Kilian, Heidelberg [Združeno kraljestvo] (A) (19)
dr. Uwe Klemradt, München [UK1] (A) (20, esej fazni prehodi in kritični pojavi)
dr. Achim Knoll, Karlsruhe [AK1] (A) (20)
dr. Aleksej Kojevnikov, College Park, ZDA [AK3] (A) (02)
dr. Berndt Koslowski, Ulm [BK] (A) (Esej Površinska in vmesna fizika)
dr. Bernd Krause, München [BK1] (A) (19)
dr. Jens Kreisel, Grenoble [JK2] (A) (20)
dr. Gero Kube, Mainz [GK] (A) (18)
Ralph Kühnle, Heidelberg [RK1] (A) (05)
Volker Lauff, Magdeburg [VL] (A) (04)
Priv.-Doz. dr. Axel Lorke, München [AL] (A) (20)
dr. Andreas Markwitz, Lower Hutt, NZ [AM1] (A) (21)
Holger Mathiszik, Celle [HM3] (A) (29)
dr. Dirk Metzger, Mannheim [DM] (A) (07)
Prof. dr. Karl von Meyenn, München [KVM] (A) (02)
dr. Rudi Michalak, Augsburg [RM1] (A) (23)
Helmut Milde, Dresden [HM1] (A) (09)
Günter Milde, Dresden [GM1] (A) (12)
Marita Milde, Dresden [MM2] (A) (12)
dr. Andreas Müller, Kiel [AM2] (A) (33)
dr. Nikolaus Nestle, Leipzig [NN] (A, B) (05, 20 esejev molekularna epitaksija, fizika površine in vmesnika ter mikroskopija s skenirno sondo)
dr. Thomas Otto, Ženeva [TO] (A) (06)
dr. Ulrich Parlitz, Göttingen [UP1] (A) (11)
Christof Pflumm, Karlsruhe [CP] (A) (06, 08)
dr. Oliver Probst, Monterrey, Mehika [OP] (A) (30)
dr. Roland Andreas Puntigam, München [RAP] (A) (14)
dr. Andrea Quintel, Stuttgart [AQ] (A) (Esej nanocevke)
dr. Gunnar Radons, Mannheim [GR1] (A) (01, 02, 32)
dr. Max Rauner, Weinheim [MR3] (A) (15 esejev kvantna informatika)
Robert Raussendorf, München [RR1] (A) (19)
Ingrid Reiser, Manhattan, ZDA [IR] (A) (16)
dr. Uwe Renner, Leipzig [UR] (A) (10)
dr. Ursula Resch-Esser, Berlin [URE] (A) (21)
dr. Peter Oliver Roll, Ingelheim [OR1] (A, B) (15 esejev kvantna mehanika in njene interpretacije)
Prof. dr. Siegmar Roth, Stuttgart [SR] (A) (Esej nanocevke)
Hans-Jörg Rutsch, Walldorf [HJR] (A) (29)
dr. Margit Sarstedt, Leuven, B [MS2] (A) (25)
Rolf Sauermost, Waldkirch [RS1] (A) (02)
Matthias Schemmel, Berlin [MS4] (A) (02)
Michael Schmid, Stuttgart [MS5] (A) (Esej nanocevke)
dr. Martin Schön, Constance [MS] (A) (14)
Jörg Schuler, Taunusstein [JS1] (A) (06, 08)
dr. Joachim Schüller, Dossenheim [JS2] (A) (10)
Richard Schwalbach, Mainz [RS2] (A) (17)
Prof. dr. Paul Steinhardt, Princeton, ZDA [PS] (A) (Esej kvazikristali in kvazi-enotne celice)
Prof. dr. Klaus Stierstadt, München [KS] (B)
dr. Siegmund Stitzing, München [SS1] (A) (22)
Cornelius Suchy, Bruselj [CS2] (A) (20)
dr. Volker Theileis, München [VT] (A) (20)
Prof. dr. Gerald 't Hooft, Utrecht, NL [GT2] (A) (renormalizacija eseja)
dr. Annette Vogt, Berlin [AV] (A) (02)
dr. Thomas Volkmann, Köln [TV] (A) (20)
Rolf vom Stein, Köln [RVS] (A) (29)
Patrick Voss-de Haan, Mainz [PVDH] (A) (17)
dr. Thomas Wagner, Heidelberg [TW2] (A) (29)
dr. Hildegard Wasmuth-Fries, Ludwigshafen [HWF] (A) (26)
Manfred Weber, Frankfurt [MW1] (A) (28)
Priv.-Doz. dr. Burghard Weiss, Lübeck [BW2] (A) (02)
Prof. dr. Klaus Winter, Berlin [KW] (A) (esej fizika nevtrinov)
dr. Achim Wixforth, München [AW1] (A) (20)
dr. Steffen Wolf, Berkeley, ZDA [SW] (A) (16)
Priv.-Doz. dr. Jochen Wosnitza, Karlsruhe [JW] (A) (23 esejev organski superprevodniki)
Priv.-Doz. dr. Jörg Zegenhagen, Stuttgart [JZ3] (A) (21 površinskih rekonstrukcij eseja)
dr. Kai Zuber, Dortmund [KZ] (A) (19)
dr. Werner Zwerger, München [WZ] (A) (20)

dr. Ulrich Kilian (odgovorni)
Christine Weber

Priv.-Doz. dr. Dieter Hoffmann, Berlin

Avtorjeva okrajšava je v oglatih oklepajih, številka v okroglih oklepajih je številka predmetnega področja, seznam predmetnih področij je v predgovoru.

Prof. dr. Klaus Andres, Garching [KA] (A) (10)
Markus Aspelmeyer, München [MA1] (A) (20)
dr. Katja Bammel, Cagliari, I [KB2] (A) (13)
Doz. Hans-Georg Bartel, Berlin [HGB] (A) (02)
Steffen Bauer, Karlsruhe [SB2] (A) (20, 22)
dr. Günther Beikert, Viernheim [GB1] (A) (04, 10, 25)
Prof. dr. Hans Berckhemer, Frankfurt [HB1] (A, B) (29 esej Seizmologija)
dr. Werner Biberacher, Garching [WB] (B) (20)
Tamás S. Biró, Budimpešta [TB2] (A) (15)
Prof. dr. Helmut Bokemeyer, Darmstadt [HB2] (A, B) (18)
dr. Thomas Bührke, Leimen [TB] (A) (32)
Jochen Büttner, Berlin [JB] (A) (02)
dr. Matthias Delbrück, Dossenheim [MD] (A) (12, 24, 29)
Prof. dr. Martin Dressel, Stuttgart (A) (esej valovi gostote vrtenja)
dr. Michael Eckert, München [ME] (A) (02)
dr. Dietrich Einzel, Garching (A) (esej o superprevodnosti in superfluidnosti)
dr. Wolfgang Eisenberg, Leipzig [WE] (A) (15)
dr. Frank Eisenhaber, Dunaj [FE] (A) (27)
dr. Roger Erb, Kassel [RE1] (A) (33)
dr. Angelika Fallert-Müller, Groß-Zimmer [AFM] (A) (16, 26)
Stephan Fichtner, Heidelberg [SF] (A) (31)
dr. Thomas Filk, Freiburg [TF3] (A) (10, 15)
Natalie Fischer, Walldorf [NF] (A) (32)
dr. Thomas Fuhrmann, Mannheim [TF1] (A) (14)
Christian Fulda, Hannover [CF] (A) (07)
Frank Gabler, Frankfurt [FG1] (A) (22)
dr. Harald Genz, Darmstadt [HG1] (A) (18)
Prof. dr. Henning Genz, Karlsruhe [HG2] (A) (Eseji simetrija in vakuum)
dr. Michael Gerding, Potsdam [MG2] (A) (13)
Andrea Greiner, Heidelberg [AG1] (A) (06)
Uwe Grigoleit, Weinheim [UG] (A) (13)
Gunther Hadwich, München [GH] (A) (20)
dr. Andreas Heilmann, Halle [AH1] (A) (20, 21)
Carsten Heinisch, Kaiserslautern [CH] (A) (03)
dr. Marc Hemberger, Heidelberg [MH2] (A) (19)
dr. Sascha Hilgenfeldt, Cambridge, ZDA (A) (esej sonoluminiscenca)
dr. Hermann Hinsch, Heidelberg [HH2] (A) (22)
Priv.-Doz. dr. Dieter Hoffmann, Berlin [DH2] (A, B) (02)
dr. Gert Jacobi, Hamburg [GJ] (B) (09)
Renate Jerečič, Heidelberg [RJ] (A) (28)
Prof. dr. Josef Kallrath, Ludwigshafen [JK] (A) (04)
Priv.-Doz. dr. Claus Kiefer, Freiburg [CK] (A) (14, 15)
Richard Kilian, Wiesbaden [RK3] (22)
dr. Ulrich Kilian, Heidelberg [Združeno kraljestvo] (A) (19)
Thomas Kluge, Jülich [TK] (A) (20)
dr. Achim Knoll, Karlsruhe [AK1] (A) (20)
dr. Aleksej Kojevnikov, College Park, ZDA [AK3] (A) (02)
dr. Bernd Krause, München [BK1] (A) (19)
dr. Gero Kube, Mainz [GK] (A) (18)
Ralph Kühnle, Heidelberg [RK1] (A) (05)
Volker Lauff, Magdeburg [VL] (A) (04)
dr. Anton Lerf, Garching [AL1] (A) (23)
dr. Detlef Lohse, Twente, NL (A) (esej sonoluminiscenca)
Priv.-Doz. dr. Axel Lorke, München [AL] (A) (20)
Prof. dr. Jan Louis, Halle (A) (esej teorija strun)
dr. Andreas Markwitz, Lower Hutt, NZ [AM1] (A) (21)
Holger Mathiszik, Celle [HM3] (A) (29)
dr. Dirk Metzger, Mannheim [DM] (A) (07)
dr. Rudi Michalak, Dresden [RM1] (A) (23 esejev fizika nizkih temperatur)
Günter Milde, Dresden [GM1] (A) (12)
Helmut Milde, Dresden [HM1] (A) (09)
Marita Milde, Dresden [MM2] (A) (12)
Prof. dr. Andreas Müller, Trier [AM2] (A) (33)
Prof. dr. Karl Otto Münnich, Heidelberg (A) (Esej okoljska fizika)
dr. Nikolaus Nestle, Leipzig [NN] (A, B) (05, 20)
dr. Thomas Otto, Ženeva [TO] (A) (06)
Priv.-Doz. dr. Ulrich Parlitz, Göttingen [UP1] (A) (11)
Christof Pflumm, Karlsruhe [CP] (A) (06, 08)
dr. Oliver Probst, Monterrey, Mehika [OP] (A) (30)
dr. Roland Andreas Puntigam, München [RAP] (A) (14)
dr. Gunnar Radons, Mannheim [GR1] (A) (01, 02, 32)
dr. Max Rauner, Weinheim [MR3] (A) (15)
Robert Raussendorf, München [RR1] (A) (19)
Ingrid Reiser, Manhattan, ZDA [IR] (A) (16)
dr. Uwe Renner, Leipzig [UR] (A) (10)
dr. Ursula Resch-Esser, Berlin [URE] (A) (21)
dr. Peter Oliver Roll, Ingelheim [OR1] (A, B) (15)
Hans-Jörg Rutsch, Walldorf [HJR] (A) (29)
Rolf Sauermost, Waldkirch [RS1] (A) (02)
Matthias Schemmel, Berlin [MS4] (A) (02)
Prof. dr. Erhard Scholz, Wuppertal [ES] (A) (02)
dr. Martin Schön, Konstanz [MS] (A) (14 esejev posebna teorija relativnosti)
dr. Erwin Schuberth, Garching [ES4] (A) (23)
Jörg Schuler, Taunusstein [JS1] (A) (06, 08)
dr. Joachim Schüller, Dossenheim [JS2] (A) (10)
Richard Schwalbach, Mainz [RS2] (A) (17)
Prof. dr. Klaus Stierstadt, München [KS] (B)
dr. Siegmund Stitzing, München [SS1] (A) (22)
dr. Berthold Suchan, Giessen [BS] (A) (Esej filozofija znanosti)
Cornelius Suchy, Bruselj [CS2] (A) (20)
dr. Volker Theileis, München [VT] (A) (20)
Prof. dr. Stefan Theisen, München (A) (esej o teoriji strun)
dr. Annette Vogt, Berlin [AV] (A) (02)
dr. Thomas Volkmann, Köln [TV] (A) (20)
Rolf vom Stein, Köln [RVS] (A) (29)
dr. Patrick Voss-de Haan, Mainz [PVDH] (A) (17)
dr. Thomas Wagner, Heidelberg [TW2] (A) (29)
Manfred Weber, Frankfurt [MW1] (A) (28)
dr. Martin Werner, Hamburg [MW] (A) (29)
dr. Achim Wixforth, München [AW1] (A) (20)
dr. Steffen Wolf, Berkeley, ZDA [SW] (A) (16)
dr. Stefan L. Wolff, München [SW1] (A) (02)
Priv.-Doz. dr. Jochen Wosnitza, Karlsruhe [JW] (A) (23)
dr. Kai Zuber, Dortmund [KZ] (A) (19)
dr. Werner Zwerger, München [WZ] (A) (20)

Članki na to temo

Naloži.

Zgodba

Kobaltove rude in kobaltove spojine so poznane že zelo dolgo in so se uporabljale predvsem za barvanje stekla in keramike (kobalt modro). V srednjem veku so jih pogosto obravnavali kot dragocene srebrove in bakrove rude. Ker pa jih ni bilo mogoče predelati in so zaradi vsebnosti arzena pri segrevanju oddajali slab vonj, so jih imeli za očarane. Domnevno so goblini pojedli dragoceno srebro in namesto njega izločili ničvredne srebrne rude. Poleg kobalta so bile to še volframove in nikljeve rude. Te rude so nato rudarji uporabljali s posmehljivimi imeni, kot so nikelj, volfram (na primer "volčja pljuva", lat. lupi spuma) in goblinsko rudo, torej s kobaltom. & # 919 & # 93

Kobalt je leta 1735 prvič predstavil švedski kemik Georg Brandt.


Boraks (natrijev tetraborat) je bil medtem razvrščen kot ploden in potencialno škodljiv za plodnost. Ker obstaja manj nevarna in z analitičnega vidika enakovredna alternativa biseru fosforjeve soli, se je treba izogibati ravnanju z boraksom za namen ustreznega predhodnega preskusa. & # 913 & # 93

Barva je odvisna od vsebovanega kationa in je lahko jasen pokazatelj ustrezne kovine. Pri mešanih vzorcih pa je pogosto mogoče sklepati le na prisotnost ali odsotnost nekaterih močno obarvanih ionov (npr. Co 2+, Cr 3+), saj lahko pride tudi do mešanega obarvanja ali prekrivanja manj intenzivnega obarvanja.

Biser boraksa torej ne zadostuje kot dokaz. Podatke, prejete iz kroglice boraksa, je treba potrditi z ustreznimi detekcijskimi reakcijami.


Dimetilglioksim je kompleksirno sredstvo, ki tvori obarvane kelatne komplekse s solmi težkih kovin, kot so soli Ni, Fe, Bi, Co, Cu, Pb, Pt, Pd in ​​Re.

Še posebej rožnato rdeča & # 916 & # 93 do malinasto rdeča & # 917 & # 93, zelo slabo topen bis (diacetilglioksimato) nikelj (II) (kompleks nikelj-dimetilglioksim [Ni (dmg))2]) v amonijačni raztopini služi kot kvalitativni dokaz niklja (II) in se uporablja za kvantitativno določanje (fotometrija) nikljevih soli. Ta kelatna spojina ima kvadratno, ravno strukturo. & # 917 & # 93 V trdnem stanju se kompleksi tvorijo v kupe molekul, katerih razdalje Ni – Ni so 325 & # 160 pm. & # 918 & # 93

Poleg tega tvorba nikljevega kompleksa služi tudi za ločevanje kobalta (II), saj ta tvori podoben, a v nasprotju s tem vodotopen kompleks z diacetildioksimom. & # 918 & # 93

Kompleks je leta 1905 prvič opisal Lev Aleksandrovič Čugajev. & # 919 & # 93

Barvo je še vedno mogoče prepoznati do razredčitve 1:10 6. Moteče ione lahko prikrijemo s citronsko kislino ali vinsko kislino v alkalni raztopini.

V amonijačnih raztopinah nastanejo naslednje obarvane/oborine:


Kazalo

V razširjeni ločevalni poti je skupina amonijevega sulfida razdeljena na dve podskupini:

Slika na desni prikazuje nevtralne solne raztopine kationov Fe (III), Cr (III), Al (III), Ni (II) (leva polovica slike, od leve proti desni) ter njihove tipično obarvane hidroksid, ki se pojavi z urotropinom ali amoniakom Padavine (v istem vrstnem redu). V skupini vodikovega sulfida so prikazane tudi sulfidne oborine.

Spodaj je na kratko opisan poenostavljen standardni postopek ločevanja.


Pojav

Kobalt je redek element z obilico v zemeljski skorji približno 0,003 & # 160%. & # 9110 & # 93 To ga postavi na 30. mesto na seznamu elementov, razvrščenih po frekvenci. & # 914 & # 93 Elementarno se pojavlja le izjemno redko v meteoritih in v zemeljskem jedru. Kobalt najdemo v številnih mineralih, vendar se večinoma pojavlja le v majhnih količinah. Element je vedno povezan z nikljem, pogosto tudi z bakrom, srebrom, železom ali uranom. Nikelj je približno tri do štirikrat pogostejši od kobalta. Obe kovini spadata med siderofilne elemente in sta značilni za bazične in ultrabazične magmatske kamnine.

Obstajajo številne kobaltove rude, v katerih se je kobalt kopičil s preperevanjem ali drugimi procesi. Najpomembnejši so: kobaltit (zastarel Kobaltov sijaj CoAsS), Linneit in Siegenit (zastarelo in zavajajoče Kobalt nikelj kamenčki & # 9111 & # 93), (Co, Ni)3S.4), Eritrin (zastarelo Kobaltov cvet), Asbolan (zastarelo Zemeljski kobalt), Skutterudit (Prehranski kobalt, Smaltin, CoAs3) in heterogenit (CoOOH).

Vsebnost kobalta v sulfidnih rudah je nizka (večinoma le 0,1-0,3 & # 160 % & # 9110 & # 93). Glavna nahajališča rude se nahajajo v Kanadi, Zambiji, Maroku, Demokratični republiki Kongo, Kubi, Rusiji, Avstraliji in Združenih državah.

Kobalt najdemo kot element v sledovih v večini tal.

Države z največjimi sredstvi

Proizvajalci kobalta

V mnogih primerih kobalt ni rafiniran v državah, v katerih se kobaltove rude kopljejo. Naslednja tabela z Inštitut za razvoj kobalta - CDI & # 9113 & # 93 našteva proizvajalce kovinskega kobalta in kobaltovih soli ter njihove proizvodne količine & # 9114 & # 93:

  1. ↑ ocenjeno
  2. ↑ se je pridružil CDI leta 2011
  3. ↑ vključno z Umicore China
  4. ↑ brez Umicore Kitajska
  5. ↑ do leta 2009, vključno z Rubaminom
  6. ↑ ocenjeno
  7. ↑ ocenjeno
  8. ↑ od leta 2009 ni več član CDI
  9. ^ Defense Logistic Agency: Prodaja kobalta iz ameriških strateških rezerv
  10. ↑ ne vključuje količin proizvajalcev, ki svoje proizvodnje ne objavijo

Skupine ločevalnih tolp

Praviloma se pri poenostavljenem postopku ločevanja kationov najprej izločijo in ločijo naslednje skupine ločitvenih poti za posamezno analizo:

  • the Skupina klorovodikove kisline (skupina HCl, kloridi težkih kovin, oborjeni v močno kislem okolju: svinec, srebro, živosrebrovi kationi glej pod skupino klorovodikove kisline),
  • the Skupina vodikovega sulfida (H2S skupina, sulfidi težkih kovin, ki se oborijo tudi v šibko kislem okolju: kationi elementov, kot so bizmut, baker, kadmij, ostanki svinca in živega srebra, pa tudi arzen, kositer in antimon - če je potrebno, razdeljeni na baker in arzen- kositrove skupine, glej pod skupino vodikov sulfid),
  • the Skupina amonijevega sulfida (NH4)2S.x-Skupina, spojine, ki se oborijo samo v alkalnem okolju, kot so sulfidi težkih kovin kationov elementov, kot so kobalt, nikelj, mangan in cink, pa tudi železov III in krom III hidroksid - po možnosti tudi s kationi urotropne skupine glej pod skupino amonijevega sulfida),
  • the Skupina amonijevega karbonata (NH4)2CO3-Skupina, zemeljskoalkalijskih karbonatov kationov barija, stroncija in kalcija, ki se oborijo v alkalnem mediju s karbonatnimi anioni, glej pod skupino amonijevega karbonata) in
  • the Topna skupina (Magnezij in kationi alkalijskih kovin).

Po nadaljnjem eksperimentalnem ločevanju skupin ločitvenih poti do kvalitativne individualne detekcije kationov lahko nato določimo analitični rezultat. Vsota rezultatov preskusa detekcijskih reakcij nato zagotovi informacije o tem, kateri ioni so v analizni snovi.

Ločitvena pot, razširjena z nadaljnjimi kationi, ki so pomembni za študij kemije, vsebuje na primer naslednje ločevalne skupine:

V kislinah redko topna skupina Skupina klorovodikove kisline, Al2O3, visoko žarjeni oksidi, zemeljskoalkalijski sulfati, silikati, Fe2O3, TiO2, W2O3, Kr2O3
Reducirna skupina (hidrazin) Ioni platine, paladija in drugih plemenitih kovin se reducirajo na kovino
skupina klorovodikove kisline (HCl) Ag +, ur2 2+, Pb 2+
Skupina vodikovega sulfida (H.2S) Skupina bakra: Pb 2+, Bi 3+, Cu 2+, Cd 2+, Hg 2+
Skupina arzena: As 3 + / 5 +, Sb 3 + / 5 +, Sn 2 + / 4 +, Mo 2+
Urotropinska skupina (= heksametilentetramin) Fe 2 + / 3 +, Ti 2 + / 4 +, La 3+, Al 3+, Cr 3 + / 6 +
Skupina amonijevega sulfida ((NH4)2S) Ni 2+, Co 2+, Fe 2 + / 3 +, Mn 2+, Cr 3+, Al 3+, Zn 2+, Ti 2 + / 4 +, V 2+, W 3+
Skupina amonijevega karbonata ((NH4)2CO3) Ca 2+, Ba 2+, Sr 2+
topna skupina NH4 +, Mg 2+, K +, Na +, Li +

Proces ločevanja kationov zato ni zgodovinskega pomena pri izobraževanju in usposabljanju, temveč tudi propedevtičnega in didaktičnega pomena, saj je tako praktično in metodično znanje (eksperimentalne laboratorijske metode) kot tudi osnovno in materialno znanje anorganske kemije mogoče jasno prenesti in izvajati. .


Prim. ta revija41, 580.

Comptes rendus des travaux du Laboratoire de Carlsberg5, 108.

Tidsskrift za fiziko in kemijo7, 130.

Prim. ta revija41, 580.

Jouring. f) praktična kemija55, 103 prim. ta časopis14, 250.

Ber. d. nemški. kem. Družabno v Berlin13, 1778 prim. ta časopis21, 266.

Jouring. soc. kem. industrijo20, 437 revije f. Unters. d. Hrana in luksuzni izdelki5, 69.

Jouring. soc. kem. industrijo20, 448 revije f. Unters. d. Hrana in luksuzni izdelki5, 70.

Analitik26, 177 po reviji. f. Izpit. d. Hrana in luksuzni izdelki5, 70.

Analitik26, 177 po reviji. f. Izpit. d. Hrana in luksuzni izdelki5, 70.

Kemijske novice86, 179 Chem. Zentralblatt73, II, 1274.

Kemijske novice88, 288 Chem. Zentralblatt75, jaz, 52.

Mem. Proc. nekaj Lit. Phil, Soc.48, 1 prek Journal of the chemical Society86, 777.


Pripravništvo iz anorganske kemije / cinka

Cinkove katione lahko obdelamo z raztopino alkalnega sulfida ali konc. Raztopino vodikovega sulfida je mogoče zaznati. Pravzaprav gre za oboritev sulfida v procesu ločevanja kationov, vendar je reakcija specifična za cinkove ione, saj je cinkov sulfid edini slabo topen sulfid, ki je bele barve. Prekrivajo pa ga vse druge temnejše sulfidne oborine, tako da jih je treba predhodno ločiti.

Urejanje izvedbe

Obarjanje cinkovega sulfida je lahko nekoliko težje. Oboriti je treba v nevtralnem območju pH, saj je cinkov sulfid že topen v razredčenih mineralnih kislinah. Tukaj je priporočljivo obarjanje z amonijevim acetatom pufrano ocetno kislino in raztopino amonijevega sulfida. Če naletite na težave v skupini amonijevega sulfida, lahko poskusite delati tudi iz ekstrakta kalijevega hidroksida.

Uredi razlago

Odkrivanje s soljo rumene krvne tekočine

Urejanje izvedbe

Nekaj ​​kapljic raztopine klorovodikove kisline, pufrane z acetatom, zmešamo z nekaj kapljicami razredčene raztopine kalijevega heksacianidoferata (II). Nastane umazana bela oborina, ki nastane pri vročini in se ponovno raztopi v koncentrirani klorovodikovi kislini in razredčeni raztopini natrijevega hidroksida. Oborina je najbolje vidna na temni pegasti plošči.

Uredi razlago

Dokazi kot Rinmanov zeleni Edit

Ta dokaz se lahko izvede kot predhodni vzorec iz prvotne snovi ali iz postopka ločevanja.

Urejanje izvedbe

Analizno snov in nekaj kapljic zelo razredčene raztopine kobaltovega nitrata damo na magnezijev kanal in te za kratek čas zažarijo v oksidacijskem plamenu Bunsenovega gorilnika. Če delate z raztopino iz kanala za ločevanje kationov, se kanal najprej potopi v raztopino kobaltovega nitrata in nato nanj odpipetira nekaj analizne raztopine. Če je v raztopini cink, nastane Rinmanova zelena. Če je kanal obarvan črno, je bilo v mešanici preveč kobaltovega nitrata.


Kobaltov (II) tiocianat lahko dobimo z reakcijo kobaltovega (II) sulfata z barijevim tiocianatom. [3]

Prav tako ga je mogoče dobiti z reakcijo tiocianske kisline s kobaltovim (II) karbonatom [5] ali z reakcijo amonijevega tiocianata in kobaltovih soli v nevtralni raztopini. [6]

Kobaltov (II) tiocianat je rumeno-rjava trdna snov, ki je topna v vodi. Raztopina je rdečkaste barve. Trihidrat je vijolične do rjave barve, ki je v prepuščeni svetlobi videti rdeča in ki se raztopi v vodi, da postane modra. Es wandelt sich ab 105 °C in das Anhydrat um. [1] Das Trihydrat besitzt eine monokline Kristallstruktur mit der Raumgruppe C2/c (Raumgruppen-Nr. 15) Vorlage:Raumgruppe/15 . [3]

Cobalt(II)-thiocyanat kann zum Nachweis von Alkaloiden, Methadon, Ephedrin, Cocain und anderen Drogen verwendet werden. Wenn diese zu einer 2-prozentigen Lösung von Cobalt(II)-thiocyanat zugegeben werden, so bildet sich je nach Verbindung ein blauer oder blau-grüner Niederschlag. Dies wird (mit Zugabe von Chloroform [7] ) als Scott-Test bezeichnet. [8] Das Trihydrat wird als Luftfeuchtigkeitsindikator verwendet. [1] Eine wässrige Lösung der Verbindung kann zur Bestimmung von nichtionischen Tensiden auf Basis von Ethoxylaten in Wasser verwendet werden. [9]


Video: Скрытая функция на cobolte или R4 яширин функция coboltda (Januar 2022).